MEŽIŠKA DOLINA
Tam, kjer onkraj poslednjih alpskih vršacev, v naročju po materinsko razpetega gozdnatega plašča Uršlje gore in v senci Pece, Raduhe in Olševe, počiva dolina zaznamovana z rudarstvom, fužinarstvom in težko industrijo, leži Mežiška dolina. S kraji: Črna, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem. Vabi Topla s samotnimi kmetijami, ki so najvišje v Sloveniji (Bukovnik 1327), pa severna veriga Karavank, ki se končuje v mogočni 2126 m visoki Peci. Ta z večjim delom pripada Avstriji, v votlini pod vrhom pa na slovenski strani skriva bronasti kip kralja Matjaža in njegovo vojsko. Poljana je kraj žalostnega spomina na zadnjo bitko v drugi svetovni vojni na evropskih tleh; tod je Spomenik svobodi in miru.
Vabi Ludranski vrh z več kot 700 let staro Najevsko lipo, Šentanel, kjer se je v Sloveniji pred več kot pol stoletja začel razvijati turizem na kmetijah, slikoviti leški cerkvi sv. Volbenka in sv. Ane, Forma viva iz jekla na Ravnah, pa dediščina Prežihovega Voranca v Kotljah; glasnika delavske in kmečke Koroške...
MISLINJSKA DOLINA
Pod zahodno Pohorje se je vgnezdila Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem, kot mestnim središčem (Slovenj Gradec je mesto že od leta 1276) in kot mestom kulture, tradicije in miru. Mesto z nazivom mesto – glasnik miru in Evropska kulturna prestolnica leta 2012, vabi na ogled svojih posebnosti: srednjeveško mestno jedro, rojstna hiša Huga Wolfa, Sokličev muzej, Galerija likovnih umetnosti, ki jo je leta 1966 odprl sam generalni sekretrar Združenih narodov, U Tant, kvartet cerkva: sv. Jurij, sv. Elizabeta, sv. Duh - špitalska cerkev in sv. Pankracij na Gradu... V Šmartnem je športno letališče. Blizu je Pohorje in Kope, pravi sneženi raj. Slikarji Mersi, Schoz, Strauss so znani tudi v širšem slovenskem prostoru. Svojevrstni slikarski legendi pa sta Karel Pečko; akademski slikar, leta 1996 nagrajen s srebrnim častnim znakom svobode RS zaradi zaslug pri kulturni podobi kraja in za kulturno povezovanje Slovenije s svetom, ter že pokojni Jože Tisnikar, slikar samouk, ki je slovenjgraškemu golobu miru, neodtujljivo, ob bok pripel še svoje črne krokarje, po katerih je prepoznaven.
DRAVSKA DOLINA
Med Pohorje in Kozjak si je v preteklosti reka Drava utrla globoko pot in dolini prinesla blagostanje; s svojo strugo po kateri so tovorili les (kormoniši so zapeli svojo splavarsko pesem že v 14.st., medtem, ko je splavarstvo doseglo največji razvoj v 19.st., tik preden je leta 1863 v dolino zasopihala prva lokomotiva, in s svojimi vodami, ki so zagnale hidroelektrarne med Dravogradom in Mariborom (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt in izven Koroške še Fala in Mariborski otok). Les, voda, steklarstvo, oglarstvo, rudarstvo in železarstvo so bili temelj življenja. Danes vabi Dravska dolina tudi na turistični užitek: Rotunda sv. Janeza Krstnika na Muti, Radlje s poznogotskim Marijinim znamenjem na Glavnem trgu, Dravograd kot industrijsko in obrtno središče ter stičišče starorimskih cest iz Celeie in Poetovie (Dravograd je že leta 1859 posedoval prvo slovensko rafinerijo, nafta pa je v veliki meri prihajala iz Peklenice pri Sv. Martinu na Muri), Slomškova soba v Vuzenici, Ribniško Pohorje, Sgermova smreka, Dravski splavarji Šarman v Javniku...
SPREHOD SKOZI ČAS
Koroška kot:
Zgodovinska dežela
- Keltsko noriško kraljestvo, 3. st. pr. n. š. (združena keltska plemena)
- Provinca Norikum, 2. st. pr.n.š.; rimska provinca (rodovno plemenska zveza 13 večinoma keltskih plemen)
- Slovanska plemenska kneževina Karantanija (tudi Korotán), v 7.st.; zelo verjetno je to najstarejša slovanska državna tvorba. Naši predniki so pri Gospe sveti v slovenskem jeziku ustoličevali koroške vojvode, kot naslednike slovenske kneževine Karantanije (zibelke slovenstva). 18. marca 2014 je preteklo točno 600 let od zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku - na Gosposvetskem polju, ustoličili pa so Habsburžana Ernesta Železnega.
- Samostojna vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva
- Po letu 1335 organizacijsko vključena v Notranjo Avstrijo (skupek habsburških dežel)
- Do 18.st. jo zaznamujejo turški vpadi, kmečki upori, reformacija in protireformacija.
- Konec 18.st. izvede Marija Terezija različne prenove ter zmanjša moč plemiških stanov in upravne samostojnosti Koroške.
- 1813 del novoustanovljenega habsburškega Ilirskega kraljestva
- 1848 Koroška znova pridobi samostojnost in ozemeljsko celovitost znotraj Avstrijskega cesarstva
- Med leti 1867 in 1918 je Kronska dežela Avstro Ogrske.
- po I. svet. vojni se Koroška razdeli na južni del (Mežiška dolina in Jezersko), ki pripada Sloveniji, jugozahodni del, ki pripade Italiji (Kanalska dolina) ter severni in hkrati največji del nekdanje Koroške, ki po plebiscitu 10.10.1920, pripade novoustanovljeni republiki Avstriji, kot Zvezna dežela Koroška.
Knežji kamen, kot centralni lik slovenskega demkratičnega obreda, je simbol slovenske identitete in kot takšen, v svetovnem merilu brez primere. V srednjem veku so na njem ustoličevali karantanske kneze in poznejše vojvode. Spomenik, izklesan kamen kot obrnjen del rimskega stebra, pobran iz ruševin bližnjega noriškega mesta Virunum, je prvotno stal ob Krnskem gradu, kasneje pa so ga prenesli v Koroški deželni muzej v Celovcu, od tam pa leta 2005, na željo Jörga Haiderja, začasno postavili v preddverje palače koroške deželne vlade.
Saintgermainska mirovna pogodba
- 9. 1919 je bila v kraju Saint-Germain-en-Laye pri Parizu podpisana mirovna pogodba med poraženo Avstrijo in antantnimi silami. S to pogodbo je Avstrija potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in priznala novo nastale države: Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko in Kraljevino SHS.
S to pogodbo je bilo rešeno tudi vprašanje severne meje (dodelitev Mežiške doline in Jezerskega Kraljevini SHS, potrditev mejne črte po Karavankah in razpis plebiscita za Celovško kotlino).
Zgodovinska dežela Koroška, vedno mejna dežela, sovpada z Mežiško dolino in se proti Mislinjski in Dravski dolini končuje pri Dularju (med Kotljami in Selami), pri Begantu (blizu Otiškega vrha) in pri Murenhofu (pri Velki, blizu Dravograda).
Koroška ima svojo identiteto kot zgodovinska dežela in svojo identiteto kot upravna enota, ki jo je vsakokratni državni aparat poenotil s širšim prostorom zaradi lažjega upravljanja. Po I.sv.vojni so našli rešitev v srezih (okrajih), ki so jih zamenjale občine (bile so štiri: Radlje ob Dravi, Dravograd, Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem), kasneje so bivše krajevne skupnosti postale samostojne občine (12).
Koroška kot upravna enota danes
Koroško danes sestavlja 12 občin:
- Občina Črna na Koroškem
- Občina Dravograd
- Občina Mežica
- Občina Mislinja
- Občina Muta
- Občina Podvelka
- Občina Prevalje
- Občina Radlje ob Dravi
- Občina Ravne na Koroškem
- Občina Ribnica na Pohorju
- Mestna občina Slovenj Gradec
- Občina Vuzenica
- Danes je Koroška ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Pojem statistična regija se uveljavi leta 1995 zaradi potreb Statističnega urada RS in zaradi izkazovanja podatkov na teritorialni ravni.
